Piškotki na spletnem mestu SKF

S piškotki vam lahko zagotovimo dobro izkušnjo pri uporabi našega spletnega mesta in spletnih aplikacij. Če nadaljujete, ne da bi spremenili nastavitve v brskalniku, smatramo, da ste dali dovoljenje za prejemanje piškotkov. Vendar pa lahko kadar koli spremenite nastavitve za piškotke v brskalniku.

Will you accept SKF cookies?

Inženirske informacije ali informacije o sredstvu?

2015 februar 04, 09:00 CEST

Kako tehnologija, pravna ureditev in zahteve po učinkovitosti spreminjajo podobo upravljanja tehničnih znanj

AVTOR: Valentijn de Leeuw, podpredsednik, Svetovalna skupina ARC

Vizija, ki je sprožila transformacijo

Leta 2005 je gospod Thomas Tauchnitz iz vodilne farmacevtske družbe Sanofi-Aventis objavil članek v nemški izdaji revije Automation Technology in Practice z naslovom Čas je za integracijo postopkov snovanja procesov, inženiringa in obratovanja tovarn.  Članek predstavi vizijo in strategijo za uvedbo tega koncepta prek programske opreme. Dr. Tauchnitz razloži, da je treba upoštevati tri osnovne zahteve: vsaka informacija se ustvari in vzdržuje na eni sami lokaciji, obstoječe znanje je treba ponovno uporabiti, vsakič ko je to mogoče, programska orodja pa morajo ostati uporabniško dostopna tudi v času obratovanja tovarne.

Tauchnitz oriše potek dela od snovanja procesa z uporabo programske opreme za simulacijo do prenosa informacij iz procesa v pripomoček za računalniško podprt inženiring (computer-aided engineering ali CAE), ki je skupen vsem inženirskim disciplinam, ki sodelujejo pri inženiringu front-end in inženiringu detajlov.  V članku razloži, kako je treba uvesti modularni inženiring, torej koncept, ki je znan že vrsto let: standardizirane module, ki zajemajo vse njegove funkcije, je treba zgraditi, vzdrževati in opredeliti za posamezno inženirsko nalogo. Modul za reaktor bi na primer zajemal merjenje in krmiljenje temperature in tlaka, ventile za prenos materialov, nadzor ravni, varnostno opremo in avtomatizacijo, mešanje itd.  S tem povezani seznami opreme, dokumentacija zasnov, varnostni postopki ter postopki preizkušanja in ugotavljanja ustreznosti bi prav tako bili del predloge.  Namesto da bi vsako novo opremo, nadomestilo in postopek modernizacije ali popravila načrtovali vsakič od začetka, bi se inženir ukvarjal le še s prilagoditvijo in integracijo v večji sistem, pri čemer bi imel več časa za optimizacijo zasnove ter izboljšave in vzdrževanje modulov.

Sočasni ali sodelovalni inženiring?

Danes mnogo inteligentnih sistemov CAE omogoča, da več disciplin pri inženiringu tovarniškega obrata dela na isti opremi, vsaka iz svoje perspektive in vsaka s sebi lastnim pogledom na svoje delo: diagrami poteka postopka (process flow diagrams ali PFD) za procesne inženirje, diagrami cevi in instrumentov (piping and instrumentation diagrams ali P&ID) za inženirje avtomatizacije, izometrija za cevne napeljave itd.

Ko na isti stvari dela več inženirjev, ta vrsta orodja pomaga pri ohranjanju integritete inženirskih podatkov.  Če na primer procesni inženir spremeni najvišjo dovoljeno temperaturo ali pretok tekočine v cevi, mora imeti tlačilka, ki potiska to tekočino, ustrezne specifikacije, ki ustrezajo tem vrednostim; če ni tako, bo orodje pripravilo opozorila v zvezi s specifikacijo tlačilke. Seveda bi tudi cev morala biti primerna za zahtevani pretok itd. Poleg obravnavanja pravil lahko ti sistemi delajo tudi s poteki avtorskega dela, vključno z oddajami, pregledi in statusi veljavnosti sprememb.

Čeprav je pri družbah za inženirske storitve in gradnjo (engineering procurement and construction companies ali EPC) sočasni inženiring morda standardna praksa že od uvedbe orodij za CAE, pa je bil zaporedni inženiring norma pri nekaterih družbah, kjer je lastnik tudi poslovodja (owner-operator ali OO). To, da lahko pri oblikovanju istega predmeta sodeluje več disciplin, pa ima ekonomske, organizacijske in družbene posledice.

Družbeni in kulturni vidiki

Pri uvajanju sočasnega inženiringa ali sodelovalnega zaporednega inženiringa z enim samim odlagališčem inženirskih podatkov je treba ljudi seznaniti z novimi postopki in tehnologijami.  Tisto, kar utegne predstavljati večji izziv, je to, da bodo ljudje morali deliti svoje informacije, načine dela in utemeljitve svojih odločitev.  Včasih se morajo naučiti sodelovati, kar zajema tudi poslušanje mnenj drugih, opredeljevanje pravil sodelovanja in odgovornosti vsakega od prispevajočih, pogajanje, sodelovalno reševanje problemov in konstruktivno reševanje konfliktov.  Ta transformacija lahko pripelje do določenih motenj, saj morajo ljudje zapustiti svojo običajno cono ugodja.  Če postopek ni ustrezno upravljan, lahko pride do konfliktov in neuspeha.  Vodje inženirjev, ki so v končni fazi odgovorni za uspešnost sprememb, morajo imeti veščine za delo z ljudmi in za upravljanje sprememb.  Sicer jim lahko pomagajo svetovalci za spremembe, vendar pa bodo za trajen uspeh uvedbe morali navedene veščine usvojiti, saj bodo morali poučevati svoje sodelavce še daleč za tem, ko bo sprememba že uvedena. To ni izbirna možnost, saj sta od nje odvisni tako delovna klima kot tudi produktivnost.

Ljudje v organizaciji se obnašajo skladno s kolektivnimi prepričanji in pravili.  V ekipah jim pravimo norme, na ravni organizacije pa jih imenujemo kultura.  Nekatera od teh pravil in prepričanj so implicitna in torej niso izrecno izražena, čeprav so v uporabi; nekatera so morda nezavedna, druga pa so morda v nasprotju z uradnimi pravili in načeli podjetja.  Uspešna sprememba kulture zahteva, da odkrijemo, kaj je res, in to naredimo eksplicitno, nato pa oblikujemo vizijo, ki poveže poslovne cilje in kolektivne potrebe, zatem pa sčasoma uvedemo novo kulturo in jo tudi vzdržujemo.  Pri tem lahko pomagata priročnik ali usposabljanje, vendar pa se morajo vodje srečevati z ljudmi, poslušati njihove ideje in skrbi, razlagati in se odzivati na povratne informacije, vključevati ljudi v oblikovanje dela ter prepoznavati njihov trud pri uvajanju spremembe.

Organizacijski in ekonomski vpliv

Čeprav lahko inteligentni CAE omogoči sočasni inženiring, pa ga ne uporabljajo vse inženirske organizacije. Pred nekaj leti je ARC opravil neuradno študijo med podsektorji predelovalne industrije, ki je zajela vse od velikih družb za stalno petrokemično dejavnost do farmacevtske proizvodnje na več celinah.  Raziskava je nakazala, da je približno polovica uporabnikov CAE organizirana na zmerno do visoko stopnjo sočasnega inženiringa, vendar pa jih ima približno tretjina raje zaporedni inženiring. Namen sočasnega dela več inženirskih disciplin na istem oblikovanem predmetu je skrajšanje trajanja projekta.  Vendar pa se uporabniki strinjajo, da ta pristop povečuje količino napak in iteracij, kar nazadnje poveča skupno količino vloženega truda.  EPC morda nimajo druge izbire, kadar so pod časovnim pritiskom, pri OO pa zasnova konceptualnega inženiringa ni na kritični poti, zato si lahko privoščijo dlje trajajoče projekte in s tem prihranijo inženirski trud.  Optimizacija ekonomike, ki strošek projekta uravnoteži z vrednostjo z naslova hitrejše operativne pripravljenosti bi verjetno pokazala največjo vrednost na srednji stopnji sočasnega inženiringa.  Med raziskavo so uporabniki tudi nakazali, da je - odvisno od stopnje uporabe sočasnega inženiringa - mogoče doseči povečanje inženirske produktivnosti od 5 do 50 odstotkov na področju časovnih prihrankov in večje zanesljivosti podatkov, vendar je ta pogojena s stroški znatnega vlaganja v modularni inženiring in modeliranje delovnega procesa (glejte spodaj).

Sočasni in sodelovalni inženiring lahko privedeta do manjših prilagoditev poteka dela ter opredelitev odgovornosti posameznikov, ki se lahko izrazijo tudi kot nesoglasja na medčloveški ravni (glejte zgoraj), tehnično gledano pa to na organizacijo ne bi smelo znatno vplivati.

Modularni inženiring in tehnologija modularnega procesa

Ponovna uporaba informacij in znanja je en od načinov za povečanje inženirske učinkovitosti.  Drugo »Tauchnitzevo načelo« čim večkratne ponovne uporabe znanja (glejte stran 1) predpostavlja standardizacijo potrjenih modularnih zasnov. Te so pripravljene za uporabo inženirskih informacij za procesne enote ali odseke, sestavljene iz procesne opreme, instrumentov, krmilja, cevnih napeljav, tlačilk, mehanskih mešal itd.  Inženir začne z eno takih enot ali odsekov, namesto da bi znova inženirsko načrtoval odseke, zaradi česar se lahko posveti zmogljivosti in delovanju procesa.  Če ni na voljo standardnih modulov, bi morala dokumentacija opisati rešitve, ki so bile uporabljene za inženirsko nalogo. Izziv v zvezi z modularnim inženiringom je znaten vložek v izdelavo modulov.  Za OO je to vložek, ki se lahko sčasoma povrne, za EPC pa bi bila to ekonomsko nesmiselna naložba, če EPC ne zmore izvesti standardizacije na enotno orodje in če ne more izvoziti zasnov v orodja CAE, ki jih zahtevajo njeni naročniki.

Projekt F3 Factory, ki ga je financiralo približno 25 gospodarskih družb in EU ter je obsegal sedem industrijskih študij primerov, je potekal med letoma 2009 in 2013, njegov cilj pa je bila premostitev slabosti neprekinjenega procesiranja velikega obsega (velika kapitalska naložba in rigidnost) ter serijskega procesiranja majhnega obsega (neučinkovitost) in združitev povezanih prednosti prek uvedbe učinkovitosti v mnogonamenske obrate za mnogo izdelkov ter uvedba prožnosti pri obratih za stalno procesiranje na svetovni ravni.  Cilji raziskave so zajemali:

  • Oblikovanje kompaktnejših in cenejših zasnov procesa, ki zmanjšujejo vpliv na okolje, v podporo intenzifikacije procesa.
  • Razvoj standardizirane in modularne plug-and-play opreme za kemično proizvodnjo, ki zmore delo z mnogimi kemičnimi procesi.
  • Razvoj inženirskih metodologij za intenzificirane procese.
Projekt je prinesel mnogo obetavnih rezultatov in v njegovem okviru so razvili več modularnih procesov. Vsi so pokazali pomembne pridobitve z vidika trajnosti in porabe časa.

Ideja je, da je mogoče povečati domet proizvodnje, tako da proizvajalec doda standardizirane, majhne enote, ne da bi mu bilo treba inženirsko načrtovati celoten obrat.  To zmanjša stroške in časovno porabo inženiringa ter še dodatno zniža stroške opreme, ker je mogoče izdelati velike serije opreme.  Ta koncept zahteva nov pristop k inženiringu, ki bo optimiziral proces v okviru omejitev izbire standardnih modulov, namesto da bi opremo prilagajal procesu.

Trend se nagiba k proizvodnji manjših količin, uvedbo postopnih izboljšav izdelka in procesa ter prožnemu odzivanju na zahteve trga.  Na ta način se oblikuje potencial za izkoriščanje prožnosti obrata, zgrajenega za vrsto različnih obratovalnih pogojev, s tem pa tudi priložnost za oblikovanje opreme, ki izpolnjuje potrebe določenega razpona zahtev, ne pa le enega samega optimuma. Uporaba adaptivnih sistemov za optimizacijo in upravljanje kakovosti proizvodnje skladno z najnovejšimi smernicami FDA cGMP bo v teh okoliščinah ugodna, saj bodo absorbirali modifikacije procesov in variabilnost pogojev procesiranja, kadar končni izdelek delno ali v celoti ostane enak.

Uporaba koncepta modularne proizvodnje bi odpravila številne naloge inženiringa in potrjevanja, saj bi lahko različne obsege proizvodnje upravljali prek prilagajanja števila proizvodnih linij, potrebnih za proizvodnjo zahtevanih količin. Podobne projekte so v ZDA v sodelovanju s proizvajalci izvedli na Massachusetts Institute of Technology (MIT).

Industrijske pobude v okviru Interneta stvari, kot sta Industrija 4.0 ali Industrijski internetni konzorcij, so industrijo, še posebej v sektorju serijske proizvodnje, vodile v razmislek o tem, kako uvesti proizvodne linije z možnostjo rekonfiguracije, ki se lahko odzovejo na spremenljive zahteve in omejitve.  To zahteva nove koncepte in standarde, ki omogočajo integracijo opreme brez predpriprave in skoraj sprotno, vključno s pripadajočimi programskimi komponentami za avtomatizacijo in upravljanje obratovanja. Že omenjeni pristopi k modularnemu inženiringu močno olajšajo inženiring modularne procesne tehnologije, in pričakujemo, da bo v bližnji in srednjeročni prihodnosti uporaba modularnega inženiringa strmo narasla.  K serijski proizvodnji usmerjene panoge bodo ta pristop usvojile prve, pričakujemo pa, da bodo o racionalizaciji svojega inženiringa in svojih paradigmah izgradnje in upravljanja ter uvedbi teh konceptov začele razmišljati tudi družbe za stalno procesiranje.

e-ustreznost in e-skladnost

O viziji Dr. Tauchnitza pa še nismo povedali vsega. Analiza tveganj za kakovost izdelka v povezavi s procesom in opremo bi se morala odsevati v specifikaciji zahtev ter načrtih za preizkušanje in potrjevanje ustreznosti. To analizo je mogoče opraviti sistematično na osnovi informacij v orodju CAE, njen potek dela pa je mogoče v tovrstnem sistemu povsem avtomatizirati. Rezultate preizkušanja in potrjevanja ustreznosti je mogoče povezati z zahtevami glede opreme prek analize tveganja in na ta način bi bilo mogoče postopek od specifikacije do skladnosti izvesti povsem brezpapirno in ga učinkovito vgraditi kot razširitev inteligentnih sistemov CAE. Nekateri ponudniki danes utirajo pot temu pristopu v vizionarskih družbah, pri čemer dosegajo znatne prednosti pri učinkovitosti in zanesljivosti. ARC pričakuje, da bo ta funkcionalnost kmalu postala del glavnine, saj pritiski po skladnosti stalno naraščajo v vseh panogah, podjetja pa se morajo na ta pritisk odzvati z doseganjem dodatne učinkovitosti.

Integrirani inženiring

Integracija procesnega dizajna, inženiringa in postopkov upravljanja tovarne ter tretjega Tauchnitzevega načela »programska orodja ostanejo uporabniško dostopna tudi v času obratovanja tovarne« ima prav tako pomembne posledice za EPC in OO.

V fazi oblikovanja in izgradnje nam kupci povedo, da so izmenjave med EPC in OO v zadnjih nekaj letih postale pogostejše in intenzivnejše. OO hočejo ostati informirani o odločitvah, ki jih EPC sprejemajo med potekom oblikovanja, ter pregledovati in soupravljati delo ter deliti njegovo lastništvo.  Vedno več tovrstnih izmenjav uporablja splošna inteligentna orodja CAE, ki sodelujočim omogočajo, da delijo in vizualizirajo oblikovalsko delo ter o njem debatirajo.  Še pomembneje je, da tako imenovana primopredaja s strani EPC v roke OO ob naročanju vedno pogosteje poteka v elektronski obliki. Tradicionalna papirna dokumentacija je bila okorna in časovno potratna pri pregledovanju in obvladovanju, njeno sprotno posodabljanje pa je bilo skorajda nemogoče.  Dandanes vedno več OO zahteva elektronski in inteligenten nabor informacij o sredstvu, ki odseva stanje izvedenega projekta, saj ga morajo skozi življenjski krog obrata sproti posodabljati. To ni učinkovito le z vidika virov, saj sposobnost predložitve posodobljene dokumentacije sredstva in dokazovanja skladnosti vedno bolj postaja tudi pravna zahteva.

Od prvega zagona proizvodnje v obratu po njegovi izgradnji ali posodobitvi podatke o sredstvu uporabljata vsaj dve ločeni, vendar dopolnjujoči se dejavnosti.  Inženiring uporablja podatke o obratu za načrtovanje sprememb ali izboljšav, kot so odprava ozkih grl, integracija toplote, izboljšave kakovosti in drugi projekti.  Hkrati vzdrževalno osebje uporablja te podatke za odpravljanje težav, popravila, naročanje rezervnih delov in podobno.  Če med obratovanjem in vzdrževanjem tovarne ne vzdržujemo informacij o sredstvu, se njihova kakovost sčasoma poslabša, in ko inženirji začenjajo nov projekt, izgubijo cele mesece, ko skušajo ugotoviti, kakšno je dejansko stanje sredstva, namesto da bi ta čas porabili za inženirske naloge.  Velika prednost inteligentnih orodij CAE je potemtakem njihova uporaba skozi življenjski krog obrata ter integracija inženiringa in postopkov upravljanja in vzdrževanja z uporabo enotnih in posodobljenih podatkov o sredstvu.  Na ta način inženiring in informacije o sredstvu postanejo neločljive, informacije o izvedenem projektu pa se spremenijo v informacije o trenutnem stanju projekta.

Procese in zasnovo dela je treba prilagoditi in na ta način zagotoviti, da so inženiring in spremembe obrata zajeti v CAE ali Odlagališče informacij o sredstvu.  Tu je potrebna sprememba kulture, podobno kot je že bilo opisano za inženirske organizacije.

Na osnovi pričevanj naročnikov verjamemo, da uporabniki lahko na posamezen obrat prihranijo več mesecev živega dela inženiringa in vzdrževanja. Teže pa je opredeliti prednosti, povezane z varnostnimi incidenti in nujnimi situacijami.  Pri velikih nesrečah se je izkazalo, da dostopnost in kakovost informacij, na osnovi katerih se sprejemajo odločitve, igrata kritično vlogo pri sprejemanju pravih odločitev in zmanjševanju škode, poškodb in smrtnih žrtev.  Že sam oportunitetni strošek zaustavitve obratovanja, povezane z informacijami o sredstvu, zlahka upraviči trud, vložen v uvedbo integriranega inženiringa.

Interoperabilnost s krmiljem in drugimi sistemi

A tudi to še ni vse. Dr. Tauchnitz je vizijo razvil še dlje in dejal, da bi moral biti generični model za programiranje DCS in PLC del orodja CAE. Prek univerzalnega vmesnika bi programe bilo mogoče izvoziti v različne znamke za avtomatizacijo in jih zbrati v opremi z namenom ponovne uporabe standardiziranih programskih modulov v različnih vrstah opreme.  Avtor svoj koncept razširi tudi na konfiguracijo proizvodnih sistemov, kot so MES ali operativno vodenje.

Ta za EPC in OO omogoča pomembne časovne prihranke pri inženiringu krmilnih sistemov. Za OO je ta prednost v obdobju obratovanja in vzdrževanja obrata še pomembnejša.  OO ponavadi uporabljajo več znamk krmilnih sistemov, zato bi lahko imeli koristi od enotnega inženirskega pristopa pri več znamkah. Ker se krmilni sistemi posodabljajo in spreminjajo na delovišču, se pojavi izziv zagotavljanja točnosti informacij o sredstvu in inženirskih informacij.  Uporabniška organizacija NAMUR (www.namur.net) se je na ta izziv odzvala z opredelitvijo standardne oblike zapisa podatkov za izmenjavo med sistemi za krmiljenje procesov (PCS) in orodji CAE (priporočilo NAMUR NE 150, objavljeno oktobra 2014). Dr. Tauchnitz je nedavno poročal o naboru demonstratorjev, ki to obliko zapisa za izmenjavo podatkov uvajajo za oznako DCS med štirimi sistemi CAE (Aucotec, Bentley, ESP in Siemens) ter tremi sistemi PCS (ABB, Siemens in Yokogawa). To odpira celo obzorje možnosti in prednosti tako za uporabnike kot za prodajalce sistemov. Začetni zagon, ki je botroval nastanku demonstratorjev, je treba vzdrževati.  Uporabniki morajo zahtevati njihovo popolno uvedbo pri vedno večjem številu prodajalcev, njihova uporaba pa bi se morala uporabnikom povrniti v obliki učinkovitosti inženiringa, prodajalcem CAE v obliki večjega tržišča in prodajalcem PCS v obliki ugodnejšega stroška življenjskega kroga.

Interoperabilnost z MES ali Upravljanjem proizvodnih operacij (MOM) trenutno še ostaja v domeni sanj o prihodnosti, kar velja tudi za dvosmerno izmenjavo s simulacijo procesa.  Če se bomo posvetili tema temama, bo to odprlo še eno zakladnico koristi. Delo na dvosmernem vmesniku med orodji CAE in PCS dokazuje, kako hitro lahko nekaj, kar je veljalo za neverjetno, postane del resničnosti, ko se srečajo vizija, medčloveške veščine in večstransko sodelovanje. Isto velja tudi za interoperabilnost med CAE in MOM ali simulacijo procesa.

Standardizacija

Nazadnje Thomas Tauchnitz razvije še vizijo za standardizacijo in implementacijo na ravni celotnega podjetja, zmanjšanje števila sistemov in vmesnikov, organizacijo centraliziranega vzdrževanja ter podporo in spodbujanje upravljanja znanja po vsem podjetju.  Ta del vizije še ni pritegnil veliko pozornosti, vendar pa iz izkušenj in študij primerov kupcev v zvezi z uvedbo aplikacij MOM vemo, da ta pristop znižuje celoten strošek lastništva aplikacije in s tem skrajšuje čas do povrnitve naložbe in povečuje neto dodano vrednost. Zato toplo priporočamo, da ostanete pozorni na dogajanje na tem področju.

Zaključki

Posodobljene, natančne in preprosto dostopne informacije o inženiringu in sredstvih skozi celoten življenjski krog obrata prinašajo pomembne prednosti pri učinkovitosti inženiringa za EPC in OO, ki jih uporabniki teh sistemov ocenjujejo na od 5 % do 50 %, odvisno od njihove začetne učinkovitosti in stopnje sočasnega inženiringa.  Uporabniki delujejo v različnih podsektorjih predelovalne industrije, vse od petrokemije do farmacije.

Inteligentni sistemi CAE omogočajo sočasni in sodelovalni inženiring. Pridobitve pri učinkovitosti inženiringa izhajajo iz sprotno posodobljenega odlagališča točnih podatkov, do katerega ima vse inženirsko osebje ves čas dostop.  Ti sistemi pomagajo vzdrževati integriteto informacij inženiringa.

Sočasni inženiring skrajšuje čas trajanja projekta, vendar pa zmanjšuje pridobitve na učinkovitosti inženiringa.  Vsaka družba ali organizacija mora določiti svoje optimalno razmerje med sočasnim in zaporednim inženiringom.

Informacije o izvedenem ali posodobljenem stanju sredstva je mogoče vzdrževati v inteligentnih sistemih CAE, ki postanejo odlagališča informacij o dejanskem stanju vzdrževanega sredstva, ki jih pri oblikovanju optimalnih rešitev uporablja inženirsko, operatersko in vzdrževalno osebje.  Praksa tako imenovanega integriranega inženiringa povečuje zanesljivost in varnost obratovanja.  ARC ocenjuje, da bodo družbe vsako leto na posamezen obrat prihranile do več mesecev živega dela pri inženiringu.

Do glavnih pridobitev pri učinkovitosti bo prišlo, ko bodo uporabniki spodbudili prodajalce CAE in PCS k uvedbi nedavno objavljenega standarda NE 150 za dvosmerno izmenjavo podatkov med obema vrstama sistemov.

Standardizacija sistemov, metodologij, modularnega inženiringa in procesov zmanjšuje celoten strošek lastništva, povečuje produktivnost in zmanjšuje stroške usposabljanja.

Biografija: Valentijn de Leeuw, podpredsednik, Svetovalna skupina ARC

Valentijn je neodvisen strokovni izvedenec za raziskovalne projekte za Evropsko komisijo na področju informacijske tehnologije in komunikacij, socialne vzdržnosti in privlačnosti proizvodnje za delavce. Valentijn nosi naziv doktorja tehničnih znanosti univerze Delft University of Technology (Nizozemska) v sodelovanju z inženirsko šolo Ecole Nationale Supérieure des Mines de Paris, poleg tega pa ima tudi naziv magistra kemije univerze Utrecht State University na Nizozemskem. Svetovalna skupina ARC je bila ustanovljena leta1986 in je vodilna družba za tehnološke raziskave in svetovanje za industrijo in infrastrukturo.

SKF logo